Ljubljana Brdo

Kakšno stanovanje iščete?

Opis lokacije večstanovanjskih objektov

Funkcionalna enota F2 leži v območju urejanja prostora VS 3/5 Brdo, na jugozahodnem delu Ljubljane, na območju stanovanjske soseske Zeleni Gaj na Brdu.

V objekte se dostopa iz Ježkove ulice. Južno od enote F2 se nahaja enota F3 z večstanovanjskim objektom, severno od območja je predvidena širitev obstoječe športne dvorane, vzhodno je predvidena izgradnja poslovnih objektov, zahodno pa niz stanovanjskih hiš (dvojčkov). 

Iz avtoceste je območje dostopno preko dveh avtocestnih priključkov: Brdo in Ljubljana zahod. V neposredni bližini se nahaja postajališče Ljubljanskega mestnega avtobusnega prometa, na katerem ustavlja avtobus številka 14.

V krogu 2km stanovanjskega območja F2 se nahajajo:

  • Vrtec Vrhovci
  • Vrtec Vrhovci, enota Brdo
  • Vrtec viški Gaj
  • Osnovna šola Vrhovci
  • Osnovna šola Vič
  • Gimnazija Vič
  • Biotehniška fakulteta
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko
  • Trgovine (Hofer, Špar, Mercator, DM)
  • Tehnološki park
  • Sberbank
  • NLB, podružnica Vič
  • Javni zavod lekarna Ljubljana, Lekarna Brdo
  • Petrol
  • Živalski vrt
  • Pot spominov in tovarištva
  • Nogometno igrišče
  • Košarkarsko igrišče
  • Majhen bajer z leseno brvjo

Pogled iz stanovanj iz soseske F2 sega na eni strani do Ljubljanskega gradu, Rožnika, na drugi strani pa so vidne Kamniške Alpe in Krim.

Za objekte so, skladno z veljavno zakonodajo, pridobljene energetske izkaznice - razred B1, kar objekte uvršča med Skoraj nič energijske, glede na vrednost primarne energije za delovanje stavbe.

 

Tehnično komercialni opis

Stanovanjsko zazidavo funkcionalne enote F2 sestavljajo 4 večstanovanjski prostostoječi objekti in sicer A1, A2, B in C v katerih so 102 stanovanjske enote ter garaža z 205 parkirnimi mesti v kletni etaži. Pravokotni objekti so z daljšimi stranicami orientirani v smeri vzhod-zahod. Vzdolž daljših stranic na vzhodni  in zahodni stranici imajo objekti balkone po celi dolžini.

Funkcionalna enota F2 meji na južnem delu na Ježkovo cesto in na vzhodnem delu na Pot Rdečega križa, na zahodnem delu na parcele z enodružinskimi hišami (v gradnji) in na severni strani na športno gostinski kompleks KONEKS.

Na vzhodnem robu parcele se nahaja objekt A1, ter nato proti zahodu objekti A2, B in C. Dostopi do objektov so z Ježkove ceste. Med objektoma A1 in A2 je uvozno/izvozna klančina za podzemno garažo, ki povezuje vse štiri objekte. Konfiguracija terena in objekti sledijo poteku Ježkove ceste, ki se spušča od zahoda proti vzhodu.

Med objekti so zazelenjene površine ter peš dostopne poti do objektov. Vzdolž severnega  roba kompleksa je ob stiku s sosednjim zemljiščem obodni zid kleti. Parkirna mesta za obiskovalce so ob Ježkovi cesti (javna parkirna mesta).

Večstanovanjski objekti A1, A2, B in C so zasnovani po enotnem principu stanovanjskega bloka z osrednjim komunikacijskim hodnikom in stanovanji na vzhodnem ter zahodnem obodu. Stanovanja so orientirana enostransko, na vzhod oz. na zahod. Vzdolž vzhodnih in zahodnih stranic imajo stanovanja balkone širine cca 1,4m.

Objekta A1 in A2 sta etažnosti P+3, objekta B in C pa etažnosti P+2, objekta A1 in C imata eno kletno etažo, objekta A2 in B imata dve kletni etaži. V nadzemnem delu objektov so poleg stanovanj zasnovana komunikacijska jedra in prostori plinske kotlovnice.

V podzemnih etažah so shrambe in parkirna mesta, kolesarnice in sklopi servisnih prostorov. Podzemna garaža je zasnovana pod objekti A1, A2 in B. Pod objektom B je garaža zasnovana dvoetažno. Objekt C je s podzemno garažo povezan prek podzemnih hodnikov.

Vhodi v objekte so na zahodni strani, do vhodov vodijo tlakovane poti. Pred vhodom je plato s klančino in stopnicami, ki omogoča varen vstop v objekt tudi funkcionalno oviranim osebam.

 

Konstrukcija

Temeljenje objektov je na armiranobetonski temeljni plošči, ki je pod objektom C dodatno podprta s piloti.

Nosilna konstrukcija objekta je armiranobetonska. Etažne plošče, nosilne stene in stopnišča so armiranobetonska. Stopniščne rame so vpete v podest in so ločene od obodne konstrukcije. Balkoni so izvedeni kot previsni deli armiranobetonskih plošč. Na vzdolžnih stikih balkonskih konzolnih plošč z medetažnimi ploščami so vgrajeni sistemski elementi za preprečevanje linijskih toplotnih mostov.

 

Streha

Streha objektov je ravna, nepohodna, z bitumensko hidroizolacijo in toplotno izolacijo ter zaključnim slojem pranega prodca. V osrednjem delu strehe so inštalacijski jaški, cevi prezračevanja, rezervni dimniki, podstavki za zunanje enote klima naprav stanovanj ter odtoki meteorne kanalizacije. Zaradi dostopa do navedenih elementov, ki je namenjen izključno za pooblaščene in strokovno usposobljene osebe, je po strehi speljana tlakovana pohodna pot.

 

Fasadni ovoj

Finalni sloj fasade je iz dveh obdelav. Krajša stranska fasada je iz vidnega betona, fasada v vzdolžnih smereh v območju balkonov je prezračevana, s finalnim slojem iz lesenih macesnovih desk barvanih na svetlo sivo. Fasada je toplotno izolirana.

Ograje balkonov so iz jeklenih, vročecinkanih in prašno barvanih profilov, med seboj varjenih in vijačenih v armiranobetonsko konstrukcijo objekta.

Ob ograji je nameščena tekstilna zavesa kot zunanje senčilo na vodilih iz inox cevi zgoraj in inox pletenice spodaj. Zavesa se upravlja ročno.

Linijski balkon je ločen med stanovanji z inox omarami, ki so pritrjene v konstrukcijo objekta in v ograjo. Zadnja stranica omare je hkrati tudi ločilni element med dvema balkonoma. V omarah so police za hrambo lažjih predmetov. Omare imajo funkcijo fasadnega ovoja in v njih ni dovoljeno posegati.

V stanovanjih so vgrajena lesena okna, različnih širin glede na velikost prostora, z vrati za izhod na balkon. Okna so zastekljena s troslojnim izolacijskim steklom, okvirji so iz macesnovih profilov. Okna imajo zunaj lesene špalete in na notranji strani tekstilno rolo senčilo, ki se upravlja ročno.

Tlak balkonov je izveden z zaključnim tlakom iz termično obdelanih borovih desk. Pod tlakom je bitumenska hidroizolacija in beton v naklonu. Odtok meteorne vode balkona je preko točkovnega iztočnika. Na balkonih so postavljena korita za rože iz vlakno cementne plošče.

 

Stanovanja

V objektih so trije osnovni tipi stanovanj in sicer dvosobno, trosobno in štirisobno stanovanje.

Oprema je v vseh prikazih risana informativno, zgolj kot možna postavitev in ni vgrajena v stanovanje, razen elementov sanitarne opreme v kopalnicah in straniščih.

Struktura notranjih stanovanjskih prostorov večsobnih stanovanj zajema predprostor, dnevni prostor s kuhinjo, hodnik, kopalnico in sobe. Tri sobna stanovanja imajo dodatno utility, štiri sobna pa stranišče.

Vzdolž fasade so nanizani bivalni in spalni prostori (dnevne sobe, spalnice, sobe) vzdolž notranjega komunikacijskega hodnika objekta pa servisni prostori (kopalnice, stranišča, utility, kuhinje).

Vse sobe v stanovanju imajo možnost povezovanja z zunanjostjo na balkonih, ki potekajo vzdolž celotne fasade. Balkoni so opremljeni s shrambnimi omarami, ki so tudi predelitve med stanovanji in prečne ograje balkonov.

Vsa stanovanja so opremljena z enokrilnimi protivlomnimi požarnimi vhodnimi vrati in domofonom. Vrata so opremljena z cilindrično ključavnico in kukalom. Vsa notranja vrata so tipska enokrilna lesena vrata, barvana so v belo barvo. Vrata v dnevni prostor so zastekljena. Opremljena so s tipsko kljuko in pripadajočo ključavnico. Vsa vrata so spodrezana zaradi prezračevanja prostorov.

V stanovanjih so vgrajena lesena okna od tal do stropa, različnih širin glede na velikost prostora, z vrati za izhod na balkon. Dnevni prostor in sobe imajo v steni vgrajen higrosenzibilni zračnik za zajem zunanjega zraka.

V stanovanja so vgrajene prefabricirane kopalniške kabine v armiranobetonski izvedbi. Tla in stene kopalnic so do polne višine obložene s keramičnimi ploščicami dim. 10/10 cm. V kopalnice je vgrajen umivalnik s pripadajočo armaturo, straniščna školjka s stenskim podometnim izplakovalnikom, kopalna kad ali izveden tuš prostor s pripadajočo armaturo in stenski lestveni radiator. V stranišča je vgrajen manjši umivalnik s pripadajočo armaturo in straniščna školjka s stenskim podometnim izplakovalnikom. Kopalnice in stranišča so opremljene s talnim sifonom. Kopalnice ali stranišča imajo še priključek za pralni in sušilni stroj ter dodatno vtičnico ob umivalniku.

V kuhinjah je predviden prostor za električno kuhalno ploščo, pečico, pomivalni stroj, hladilnik, pomivalno korito in shranjevalne omare ter priključek za napo.

V vseh bivalnih prostorih je finalni tlak masivni hrastov parket z zidnimi letvami.

Armiranobetonske stene in stropovi so glajeni in slikopleskarsko obdelani, mavčnokartonske stene in obloge so bandažirane, glajene in slikopleskarsko obdelane. Predelne stene, so v mavčnokartonski izvedbi, debeline 10 cm iz dvojnih mavčnokartonskih plošč. 

 

Komunikacije in skupni prostori

Vhod v objekte je preko betonske ploščadi do zunanjega pokritega predprostora, v katerem je domofon. Betonska ploščad je iz dveh delov, klančine in položnih stopnic. Ob robovih se nahaja ograja/držalo.

Skozi glavni vhod se vstopi v notranji vetrolov, kjer se nahajajo poštni nabiralniki in oglasna deska in vitrina.

Hodnik s stopniščem po objektu povezuje shrambe in parkirne prostore v kleti ter skupne prostore in stanovanja v nadzemnih etažah. Vse etaže povezuje osebno dvigalo.

Skupna kolesarnica je ob komunikacijskem jedru v prvi garažni etaži za vsaki posamezni objekt. V zadnjih dveh etažah je kotlovnica.

Glavna vhodna vrata in vrata vetrolova so iz jeklenih profilov, prašno barvana in zastekljena. Ostala vrata na skupnih hodnikih so iz aluminijastih profilov, natur eloksirana. Vrata v kleti – proti hodnikom shramb in vrata v shrambe so polna, jeklena, prašno barvana.

Stene skupnih prostorov (hodniki, stopnišča) so glajene in slikopleskarsko obdelane. Vrata inštalacijskih jaškov so iz prašnobarvane jeklene pločevine. Finalni tlaki skupnih prostorov (hodniki in stopnišča) so iz granitogres ploščic z nizko stensko obrobo enake obdelave.

 

Kletna etaža, garaža in shrambe

V kleteh so organizirane shrambe stanovalcev in skupni prostori (čistila, orodje, kolesarnice) ter tehnični prostori (npr. vodomerno mesto, instalacijske niše z merilnimi mesti). Pod objektom A1 in C so shrambe organizirane v eni kletni etaži, pod objektoma A2 in B pa v dveh kletnih etažah. Kolesarnice in skupni prostor so zasnovani v neposredni bližini vertikalnih komunikacijskih jeder. Preostalo površino kletne etaže (pod objekti A1, A2 in B) zavzema garažna hiša s parkirnimi mesti. Skladno s konfiguracijo terena je pod objektom B zasnovana v dveh nivojih. Objekt C je z garažno hišo povezan prek dveh podzemnih povezovalnih hodnikov.

Parkirna mesta so označena s številkami. Na uvozu oz. izvozu v garažno hišo je vgrajena kontrola vstopa v garažo (uvoz z daljincem za avtomatsko odpiranje rolo vrat; zanka za avtomatsko odpiranje rolo vrat na izvozu).

Garaža je naravno prezračevana, na obodu posameznih sektorjev garaže so prezračevalni jaški, ki so namenjeni naravnemu prezračevanju podzemne garaže ter odvodu dima in toplote za požarne sektorje.

Zaradi sistema naravnega prezračevanja garaže je ob padavinah v območju jaškov mogoče lokalno omočenje tal garaže, kar ne vpliva na funkcionalnost garaže. Na severnem robu garaže so zasnovani jaški z evakuacijskimi stopnišči. Odprtine in vrata v požarnih stopniščih so sestavni del sistema naravnega prezračevanje.

Stene in deloma stropovi so izdelani v betonu, ki je na posameznih mestih zidarsko obdelan. Pod objekti so stropovi obloženi z toplotnoizolacijskimi ploščami. Finalni tlak v garaži je epoksidni premaz na betonski plošči. Pod stropom garaže nad prometnimi površinami in nad parkirnimi mesti so napeljane vidne električne in strojne inštalacije. Prometne površine so opremljene z označbami za varen promet.

Dimenzije parkirnih mest so različne glede na konstrukcijsko zasnovo objektov, minimalno pa so široka 2,3m. Vsako parkirno mesto ima svojo številčno oznako.

Iz garaže vodijo v stopnišča kletni vhodi. V zgornje etaže se dostopa preko stopnišča ali osebnega dvigala.

 

Komunalni priključki in inštalacije

Objekt je priključen na električno omrežje, vodovod, plinovod, meteorno in fekalno kanalizacijo in ima možnost priključitve na več ponudnikov telekomunikacijskih omrežij.

 

Električne inštalacije

Vsako stanovanje ima ločeno merilno mesto porabe električne energije, za vsak vhod je predvidena meritev skupne rabe. Razdelilne omare s števci za stanovanja in skupno rabo so nameščene v kleti ob stopnišču vsakega vhoda.

Predviden je integriran sistem telekomunikacij (telefon, internet, TV) z izbranim ponudnikom. Razdelilna omara telekomunikacijskega omrežja posameznega vhoda je nameščena v kleti ob stopnišču vsakega vhoda poleg razdelilne omare s števci.

V skupnih prostorih (hodniki, stopnišča) je nameščena splošna in varnostna razsvetljava, svetilke v hodnikih in stopniščih imajo senzorski vklop. Vklop varnostne razsvetljave je ob izpadu napajanja samodejen.

Pred vhodom v objekt je nameščena zunanja enota domofona, ki je povezana z električno ključavnico za odpiranje vhodnih vrat v objekt.

V stanovanjih so v predprostoru nad vhodnimi vrati nameščene razdelilne elektro omarice z inštalacijskimi odklopniki ter telekomunikacijske omarice z optičnim dovodom in dovodi do posameznih telekomunikacijskih vtičnic v stanovanju. Stanovanja imajo pred vhodom v stanovanje zvonec, v predprostoru pa notranjo enoto domofona ter vtičnice za električno in telekomunikacijsko opremo. Poleg tega so v stanovanjih pripravljeni priključki za kuhinjsko in kopalniško opremo ter izpusti in stikala za svetilke. Stanovanja imajo vgrajene stropne svetilke v kopalnici in stranišču ter stenske svetilke na balkonih.

Shrambe v kleti imajo vgrajeno stensko svetilko in vtičnico. Poraba električne energije v shrambah je vezana na števce posameznih stanovanjskih enot.

 

Strojne inštalacije 

Objekti so priključeni na javno vodovodno omrežje preko vodomernih mest lociranih v kletni etaži ter na javno plinsko omrežje. Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode je urejena centralno v vsakem objektu posebej. V zadnjih etažah vsakega objekta je skupna kotlovnica s plinskimi kondenzacijskimi kotli. Sistem ogrevanja za stanovanjske in skupne prostore je dvocevni, nameščeni so tipski ploščati jekleni radiatorji. Za vsako stanovanjsko enoto so v skupnih jaških na hodnikih nameščeni toplotni števci z daljinskim odčitavanjem.

Vodovod po objektu je izveden tako, da ima vsako stanovanje svoj merilnik porabe hladne in tople vode. Odštevalni vodomeri so nameščeni v kopalniških kabinah. Za kuhinjska korita, ki niso locirana ob kopalniških kabinah so predvideni dodatni odštevalni števci za toplo vodo v predsobi.

V kuhinjah je izveden kombiniran priključek hladne vode za pomivalno korito in pomivalni stroj ter priključek tople vode za pomivalno korito. V kopalnicah ali v straniščih ali v utilitiju je izveden priključek hladne vode za pralni stroj.

Stanovanja nimajo priključkov za plinsko instalacijo.

Stanovanja imajo vgrajeno higrosenzibilno kontrolirano mehansko prezračevanje z odvodnimi ventilatorji s kontrolo vlage, nameščenimi v kopalnicah in straniščih. Dovod zraka je izveden preko prezračevalnih dovodnih elementov nameščenih na zunanji fasadni steni. Za potrebe pretoka zraka med prostori v stanovanju so vratna krila ustrezno spodrezana.

V kuhinjah je pripravljen priključek za kuhinjsko napo.

Shrambe v kleti se prezračujejo prisilno z odvodom odpadnega zraka preko skupnih odvodnih ventilatorjev, odvodi so speljani v garažo. Prezračevanje garaže je naravno preko odprtin v stropu in stenah garaže ter prezračevalnih jaškov.

Stanovanja imajo možnost vgrajevanja split klima naprav. Mesta notranjih enot so predvidena nad vhodi v dnevni prostor, medtem ko so mesta zunanjih enot predvidena na strehi ali v kleti. Predlog mesta za postavitev notranje enote klimatske naprave, je prikazan na informativnem prikazu posameznega stanovanja. Za zunanje enote so mesta v objektu točno določena. Kot predpriprava za split klima napravo, je izveden električni priključek in priključek za odvod kondenza notranje enote ter prazna vertikalna cev v inštalacijskem jašku, za povezavo med notranjo in zunanjo enoto. V stanovanju je vertikalna cev začepljena na steni inštalacijskega jaška, na strehi oz. v kleti pa v inštalacijskem jašku.

Dobavo in montažo split klima naprave ter vertikalne in horizontalne povezave med notranjo in zunanjo enoto, vključno s preboji sten in inštalacijskega jaška na strehi lahko izvede najemnik sam s strokovno usposobljenimi izvajalci skladno z Navodili za uporabo in vzdrževanje in vsakokratnem predhodnem soglasju lastnika stanovanja in prisotnostjo upravnika objekta.

V garaži je nameščeno notranje hidrantno omrežje, ki je ločeno od notranje sanitarne vode, v objektih so nameščeni ročni gasilni aparati.

 

Kanalizacije 

Meteorna voda s streh objektov ter odpadna komunalna voda stanovanj je speljana v ločene odvodne vertikalne cevi v instalacijskih jaških. Za odvod padavinske vode imajo pokriti balkoni izveden enostranski naklon hidroizolacije pod lesenim tlakom, stran od objektov s točkovnim iztokom.

Meteorne in fekalne vertikale so speljane do stropa kleti, razvejajo se v ločene horizontale pod stropom kleti objektov in garaže, od koder se nadalje ločeno priključujejo na javno meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje.

 

Zunanja ureditev

Zunanja ureditev stanovanjske soseske Zeleni gaj na Brdu je zasnovana enotno kot parkovna, zelena, javno dostopna površina.

Zunanje površine med objekti in potmi so zatravljene, zasajena je drevesna in grmovna vegetacija. Grmovje in drevje je zasajeno v obliki monokulturnih gruč.

Kot funkcionalna povezava med objekti in objekti ter okolico služijo pešpoti, ki so tlakovane z betonskim tlakom rumenkaste barve. Ob poteh so kanalete za odvodnjavanje meteorne vode, betonske klopi in koši za odpadke.

Med potmi sta v funkcionalni enoti urejena dva otroška igrišča krožnega tlorisa. Tlak v igriščih je iz pranega prodca.

Ob Ježkovi cesti sta dva armiranobetonska objekta s prostorom za ločeno zbiranje odpadkov. V stenah prostora za zbiranje odpadkov so odprtine za prezračevanje, finalni tlak je iz mikroarmiranega betona.

 

Ljubljana Brdo

Soseska Zeleni Gaj na Brdu v Ljubljani je zgled gradnje kakovostnih in funkcionalnih stanovanj ...

Borovnica

V prijetem barjanskem naselju, le 30 kilometrov od Ljubljane, vas čaka soseska, ki leži v objemu neokrnjene narave, a premore ...

Šoštanj

Stanovanjski objekt stoji na obrobju mesta na levem bregu reke Pake ter meji na gozd. Kljub robni lokaciji je omogočen hiter ...

Rače pri Mariboru

Stanovanjska soseska Rače se nahaja v mirnem okraju, 500 m od središča Rač ter 14 km od Maribora. Dovoz do ...