Preskoči na vsebino

Brežice, naselje Trobentica

Kakšno stanovanje iščete?

OPIS LOKACIJE

Stanovanjsko naselje Trobentica leži v neposredni bližini centra Brežic in že na prvi pogled deluje kot novodoben objekt, ki je zgrajen po najnovejših standardih. Nahaja se med Hrastinsko potjo, Aškerčevo in Trdinovo ulico. Okolica objekta je skrbno urejene, saj se izmenjujejo zasajene površine in urejena parkirišča, ki nudijo dovolj prostora tudi za občasne goste. Druženju so namenjene zelene cone v prijetni senci. Okoli objekta so urejene tudi sprehajalne poti.
 

OPIS OBJEKTA

Objekt Trobentica je bil zgrajen leta 2009 in je višine K + P + N + M z osmimi vhodi, do katerih vodijo urejene poti. Povsod so urejene klančine za invalide, prav tako so s poglobljenimi robniki urejeni tudi vsi dostopi na pločnike. Dovoz do objekta in parkirnih mest je urejen iz Hrastinske poti. V kleti se nahajajo notranja parkirna mesta, shrambe in kolesarnice za stanovalce, tehnični prostori ter kotlovnica z notranjih in zunanjim dostopom. Dostop do shramb in kolesarnic je preko notranjih stopnišč, ki povezujejo vse etaže.

V samem objektu Trobentica je skupaj 75 stanovanj, dnevni gostinski lokal v pritličju, nekaj pa je poslovnih prostorov s pisarniško dejavnostjo in frizerskimi storitvami. V bližini objekta se nahaja centralni vrtec, osnovna šola, avtobusna postaja, pošta in banke ter trgovski centri.

Stanovanja so vseljiva takoj.

Pravnomočno uporabno dovoljenje za objekt/e je bilo pridobljeno 30.01.2009.


Za stanovanje je, skladno z veljavno zakonodajo, pridobljena energetska izkaznica:
- EI Hrastinska pot 36, 38, 40, 42, 44 in 46

Nova energetska izkaznica je v fazi izdelave.


 

TEHNIČNO KOMERCIALNI OPIS »NASELJE TROBENTICA«

I.              LOKACIJA
 
Poslovno stanovanjski objekt – »Naselje Trobentica« v Kare VI v Brežicah se nahaja v Brežicah med Hrastinsko potjo, Aškerčevo in Trdinovo ulico.
 
Razprostira se v horizontalno smer – ob Hrastinski poti s katere so urejeni dovozi na parkirišča, oziroma dostopi do objekta.
 
 
II.            FUNKCIONALNA ZASNOVA
 
Osnovni gabarit je višine klet + pritličje + nadstropje + mansarda, zajetja v obliki črke U, z zunanjo ureditvijo (parkovna ureditev s ciljano zasajenimi in tlakovanimi površinami), ki oblikuje vhode v stanovanjske enote, lokale, cone za sedenje in zelene kotičke.
 
V kleti objekta so parkirišča za stanovalce (38 parkirnih mest), shrambe in kolesarnice za stanovalce, tehnični prostori ter kotlovnica z zunanjim in notranjih dostopom. Dostop do shramb in kolesarnic je preko notranjih stopnišč, ki povezujejo vse etaže.
 
V pritličju je večji del namenjen za lokale z različnimi dejavnostmi, ostali del zajemajo stanovanja z atriji (8 stanovanj prilagojenih tudi funkcionalno oviranim osebam) in skupni prostori (stopnišča, hodniki, čistila, shrambe, kolesarnice, niše za vodenje instalacij).
 
Vsako stanovanje ima izhod v zunanji prostor, in sicer v atrij ali ložo.
 
 
III.           ZUNANJA UREDITEV
 
Dovoz do novega objekta, oziroma zunanjih parkirnih prostorov je s Hrastinske poti. Izvedene so klančine za invalide na vseh denivelacijah, dostopi na pločnike so preko klančin in poglobljenih robnikov.
 
Objekt je priključen na obstoječo infrastrukturo – vodovod, hidrantno omrežje, elektrika, telefon, KKS, kanalizacija, plin.
 
 
IV.          KONSTRUKCIJSKI OPISI IN FINALNE OBDELAVE
 
Zidovi in stene
 
Nosilni zidovi so pozidani z modularnimi opečnimi bloki debeline 30 cm in so ojačani s horizontalnimi in vertikalnimi protipotresnimi vezmi.
 
Stene so ometane in pleskane, v prostorih kopalnic, WC-jev in kuhinj so finalizirane s keramiko.
 
Predelne stene v stanovanjih so v mavčni izvedbi (Knauf) z vmesno toplotno izolacijo. V kuhinji je v območju projektirane opreme stena obložena s pasom keramike na višini 85 cm, v širini 60 cm.
 
A.   Stropovi
 
Stropovi v stanovanjih so armiranobetonski, finalno obdelani s kitom in finalno opleskani.
 
B.   Streha
 
Ostrešje je v obliki dvokapne strehe v klasični leseni izvedbi.
 
Strehe so v osnovi simetrične dvokapnice v kombinaciji jeklene in lesene konstrukcije, v delih mansard so strehe ravne.
 
C.   Fasada
 
Fasada je izvedena kot klasična termična fasada s toplotno izolacijo debeline 10 cm in zaključnim slojem.
 
D.   Stavbno pohištvo
 
Zunanje stavbno pohištvo (okna) je izdelano iz PVC profilov bele barve. Zasteklitev je izolacijska, okna imajo notranje alu žaluzije.
 
Vhodna vrata v stanovanja so tipska, lesena, s kovinskim podbojem, požarno odporna, zvočno izolirana s cilindrično ključavnico in opremljena s kukalom.
 
Notranje stavbno pohištvo - vrata so lesena, laminirana, oziroma furnirana, po potrebi tudi zastekljena, z navadnimi ključavnicami in standardnimi kljukami.
 
E.   Tlaki
 
Finalni tlaki skupnih prostorov (vetrolov, stopnišča, hodniki) so obloženi s keramičnimi ploščicami.
 
Tlaki v bivalnih stanovanjskih enotah so enotni, leseni tlaki.
 
Tlaki v sanitarijah, kuhinjah, čistilih, pomožnih skladiščih, lokalih, atrijih in ložah so glazirane keramične obloge.
 
Tlak v garaži je TAL-M kvarc v shrambah in kolesarnicah pa protiprašni premaz.
 
F.    Vhodi in stopnišča
 
Pred vhodnimi vrati je tabla z zvonci. Nameščeni so tudi poštni nabiralniki.
 
V stanovanjski enoti so pri vhodnih vratih nameščena slušalka za govor in tipkovnica za odpiranje vrat.
 
Kolesarnice se nahajajo v kleti.
 
G.   Kopalnice
 
Tla in stene kopalnic in ločenih sanitarij so obložena s keramičnimi ploščicami.
 Kopalnice so opremljene s projektiranimi sanitarnimi elementi in armaturami.
 
H.   Shrambe
 
Vsako stanovanje ima pripadajočo shrambo, ki se nahaja v kleti oziroma v pritličju in je izvedena iz lesenih štaketnih sten.
 
V.           INSTALACIJE
 
A.   Strojne instalacije
 
Ogrevanje
V kletni etaži je skupna kotlovnica na zemeljski plin z dvema plinskima kotloma. Za vsako posamezno stanovanje je vgrajena STP (stanovanjska toplotna postaja), kjer se obračuna potrošnja ogrevanja, tople in hladne vode, istočasno pa je v STP vgrajen pretočni toplovodni grelnik vode.
Za stanovanjske enote je toplovodno dvocevno radiatorsko ogrevanje s ploščatimi radiatorji z vgrajenimi termostatskimi ventili.
 
Prezračevanje
Prezračevanje stanovanj je večinoma naravno, prostori v katerih pa to ni možno je prisilno oz. mehansko (kopalnice, WC, nape).
 
Hlajenje
V vsakem stanovanju je predvidena možnost (predpriprava) kasnejše namestitve split – hladilne enote. V ta namen je v vsakem stanovanju izveden elektro priključek ter odvod kondenza.
 
Rezervni dimnik
Vsako stanovanje ima priključek na rezervni dimnik. Priključek je zapečaten, ker je dimnik vezan na več stanovanj in ni predviden za priključitve kaminov. Rezervni dimnik se uporablja le v primeru izrednih razmer (energetska kriza, vojna, …).
 
Kuhinja
V kuhinji je izveden priključek hladne in tople vode.
 
 
Kopalnica
V kopalnici je izveden priključek hladne in tople vode. Predviden je skupni odtok za pralno - sušilni stroj.
 
B.   Elektroinstalacije
 
Moč
Števci električne energije in tarifne varovalke za posamezna stanovanja so na skupnih stopniščih v vsaki etaži.
 
Razsvetljava
Razsvetljava posameznih prostorov je izvedena s svetilkami izbranimi glede na zahteve posameznega prostora, in sicer stropne in stenske svetilke v sanitarijah, kopalnicah in hodnikih, v ostalih prostorih (sobe, spalnice, dnevne sobe, …) pa so le izpusti za priključitev svetilk ali lestencev.
 
Splošna in tehnološka moč
V stanovanjskih enotah so izvedeni priključki za:
- električni štedilnik (trifazni ali enofazni priključek),
- napo,
- pomivalni in pralni stroj,
- ventilatorje v sanitarijah in kopalnicah,
- vtičnice za brivski aparat,
- priključek za sobni termostat,
- domofonsko napravo.
 
Strukturirano ožičenje za telefonijo, računalniške in antenske priključke
V vsakem stanovanju in lokalu je pripeljana interna optična instalacija Telekom-a Slovenije.
 
Domofonska naprava
V vsaki stanovanjski enoti je 1 video govorilni aparat z govorno – slušno kombinacijo (domofon) in tipkami za daljinsko odpiranje vhodnih vrat v pritličju objekta.

Borovnica

V prijetem barjanskem naselju, le 30 kilometrov od Ljubljane, vas čaka soseska, ki leži v objemu neokrnjene narave, a premore ...

Gornja Radgona, Trate

Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m) in leži v severovzhodni Sloveniji in vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo.

Ljubljana, Dolgi most

Ljubljana je kulturno, znanstveno in politično središče slovenskega naroda. Z več kot 288.000 prebivalci Ljubljana predstavlja glavno in največje mesto Republike Slovenije. Čeprav se po svoji velikosti uvršča med srednja velika evropska mesta, ima ravno Ljubljana vse, kar premorejo velike prestolnice – poleg političnega, kulturnega in znanstvenega središča je še pomembno evropsko poslovno, trgovsko, izobraževalno, prometno in kongresno središče.

Ljubljana, Novo Brdo

Širši prostor Brda, Vrhovcev zaznamuje kvaliteten odprti prostor z veliko urejenega in naravnega zelenja, kjer prevladuje točkovna individualna stanovanjska gradnja, ki širšemu območju vzpostavlja obstoječo identiteto. Ožje območje predmetne lokacije je pridobilo novo identiteto znotraj zelenega sistema s stanovanjskim naseljem BRDO 1 in malo odmaknjenim Tehnološkim parkom, ki sta se s svojim urbanističnim merilom nekoliko oddaljila od merila okoliške individualne pozidave.